“Ekstrakcije” se žargonsko imenujejo tiste vaje iz oralne kirurgije, ki potekajo v poletnem semestru 4. letnika študija ter v zimskem semestru 5. letnika in kjer se naučimo aplicirati lokalni anestetik, predvsem pa ekstrahirati oz. puliti zobe.
Pogoj za prihod na vaje je uspešno opravljen kolokvij.
Za razliko od vseh drugih vaj doslej, potekajo te nekoliko drugače, in sicer v tedenskih blokih, kjer prideš na vrsto enkrat v semestru in takrat z dvema kolegoma preživiš 5 delovnih dni od 9h do 13h (kar se rado zavleče vsaj do 14h, glede na to, da smo študentje dokaj počasni na začetku) v ambulanti za ekstrakcije, ki se nahaja takoj desno po vhodu v Stomatološko kliniko in je namenjena izključno temu.
Na skromnih dveh stolih se dnevno izpuli mnogo zob, predvsem takih, ki se jih zobozdravniki ‘na terenu’ niso zmogli ali niso hoteli lotiti. Kot študent zato mnogokrat ne moreš sodelovati in tako ‘le’ pozorno opazuješ specializante pri delu, seveda pa pride vsak na vrsto, ko se na stol usede bolnik z manj kompliciranim problemom v ustih.
Moja izkušnja je zelo pozitivna, saj sem se zaradi takega urnika prvič počutil, kot da hodim v službo in ne na faks. Sestre v ambulanti so zelo prijazne in zabavne, nadzorni specializanti tudi face. Delo je pa čista mehanika, najbolj si uspešen, ko znaš točno nadzirati silo, s katero deluješ na zob (s preveliko ga hitro razlomiš, s premajhno pa samo švicaš) in izbreš pravo smer za vlek. Ob odličnem občutku ti klešč sploh ni potrebno uporabiti, je že kar t.i. Beinov vzvod inštrument izbora.
Edino, kar nas študente sprva malce zamori je drugačen način dokumentiranja dela, ki v tem primeru ni v pisni obliki, ampak govorni, s pomočjo diktafona. Sproti je potrebno diktirati anamnezo, status in poseg. Vendar se proti koncu tedna tudi tega navadiš.
Se še vrnem tja naslednji semester. Ima kdo kakšnega modrostnega za izpulit? :>




1 Trackback or Pingback for this entry:
[...] sem ponavljal teorijo za ekstrakcije, me je v eni od PowerPoint prezentacij presenetil naslednji slajd. Očitno prvič nisem dovolj [...]