Naj beseda kolokvij ne zavede. Gre za pisni preizkus znanja, ki ne zahteva nič manj predpriprav kot kakšen drug tipičen izpit na MF. Naziva ‘izpit’ si pomoje ne prisluži zato, ker se ne ocenjuje s številčno oceno, ampak le z “opr.”, torej ali narediš ali padeš. Vendar je zato, za razliko od kakega drugega povprečnega izpita, meja za pozitivno pomaknjena višje. Konkretno je na kolokviju iz propedevtike za ustne bolezni in parodontologijo potrebno zbrati 65% točk, to je slabih 20 od 30.
Predmet nima vaj, pač pa samo eno uro predavanj na teden. Le-ta niti niso tako ključnega pomena za učenje za sam kolokvij, so pa vseeno skoraj obvezna, ker se tukaj prvič srečaš s prof. Skaleričem, predstojnikom odseka za dentalno medicino.
Prejšnja leta je bil kolokvij baje precej problematičen, predvsem zaradi literature, ki je bila na voljo. Letos pa je izšla nova knjiga, “SKALERIČ U.: Stomatološka klinična preiskava”, ki odslej predstavlja glavni (in v tem primeru edini) vir znanja za učenje pri tem (in mogoče v prihodnje še kakšnem) predmetu. Knjiga je kar obsežna, nabita z vsemogočimi podatki, vendar tudi z mnogimi interesantnimi slikami, ki popestrijo učenje. Ne govori samo o ustnih boleznih, kot to namiguje ime tega predmeta, ampak se dotakne vseh vej stomatologije in vseskozi drži poudarek na kliničnem pregledu pacienta.
Pisni test je torej sestavljen iz 30 vprašanj, ki dejansko preverjajo posameznikovo zmožnost pomnjenja, saj sprašujejo po dobesednih razdelitvah, stavkih in številkah, ki so navedene v knjigi. Zahtevajo kratke in jedrnate odgovore. Število le-teh je znano, saj ima vsako vprašanje pod sabo točno določeno število črt. Časa za odgovarjanje je 40 minut, kar je zopet premalo, ampak… kaj češ.
Kdor obvlada nadrobno kazalo in vse tabele v knjigi je že na več kot pol poti do uspeha. ;)
Spodaj objavljam vprašanja s kolokvija, ki sem ga pisal 5. julija 2006. Glede na to, da gredo res od strani do strani po vrsti v knjigi (izvzeto je le zadnje 16. poglavje), ni težko priti (s knjigo v roki seveda:) do odgovorov, zato sem k posameznim vprašanjem v oklepaju poleg števila zahtevanih odgovorov dodal še referenco na stran(i) v knjigi, kjer se ustrezni odgovori nahajajo.
Propedevtika za ustne bolezni in parodontologijo: izpitna vprašanja (5. julij 2006)
- Vrste stomatološke klinične preiskave. (3; str. 3)
- Definicija simptoma in znaka. (1+1; str. 6)
- Tipi bolečine pri bolezenih ali stanjih v ustni votlini in na področju obraza. (3; str. 7)
- Sekundarne eflorescence pod ravnijo ustne sluznice. (5; str. 11)
- Kaj je pomembno za vzpostavitev dobrega odnosa med bolnikom in (zobo)zdravnikom? (5; str. 24)
- Sestavni deli anamneze stomatološkega bolnika. (7; str. 26)
- Jemanje katerih zdravil povzroči lichenoidne spremembe na ustni sluznici? (5; str. 35)
- Kakšne so vrednosti (varno, mejno, popravek) INR pri gingivektomiji in malih reženjskih operacijah? (3; str. 37)
- Kdaj uporabljamo bidigitalno palpacijo? (2; str. 40, 74)
- Povečanje lobanje ali obraza je posledica neustreznega delovanja katere žleze z notranjim izločanjem in katere avtoimune bolezni vezivnega tkiva? (1+1; str. 51)
- Katere skupine bezgavk tvorijo povrhnji vodoravni obroč? (5; str. 56)
- Katera tkiva tvorijo Waldeyerjev tonzilarni obroč? (4; str. 72)
- Kaj vse obsega klinični pregled obzobnih tkiv? (10; str. 83, 84)
- Opiši stopnje prizadetosti koreninskih razcepišč in prikaži, kako zapišemo posamezno prizadetost? (3+3; str. 88, 89)
- Naštej dejavnike za oceno stanja pri skupnostnem indeksu potreb po paradontalnem zdravljenju (CPITN indeks). (5; str. 93)
- Pri sindromu počenega zoba bolečino sproži toplota, trajanje bolečine pa je kratko. (obkroži pravilni odgovor; str. 99)
a) Oba dela trditve sta pravilna.
b) Prvi del trditve je pravilen, drugi pa napačen.
c) Drugi del trditve je pravilen, prvi pa napačen.
d) Oba dela trditve sta napačna.- Dejavniki tveganja pri visoki stopnji tveganja za karies. (7; str. 104)
- Značilnosti ortodontske nepravilnosti razreda II/2 po Anglovi razvrstitvi. (3; str. 119, 120)
- Katere točke delijo obraz v tri enake dele? (4; str. 124)
- Katere so oblike čeljustnih lokov brezzobih grebenov? (3; str. 148)
- Dejavniki za funkcionalnost zobnih protez. (4; str. 155)
- Zaradi česa nastanejo napake pri rentgenskem slikanju? (3; str. 161)
- Katero tehniko rentgenskega slikanja uporabimo pri novih bolnikih, ko gre za otroke in mladostnike? Pri katerih letih jih potem še slikamo, če imamo opravka s klinično neaktivnim kariesom? (1+4; str. 164)
- Naštej in opiši razrede kakovosti kosti, ko gre za načrtovanje zobnih vsadkov. (4; str. 174)
- Napiši normalne vrednosti z enotami za CRP (C-reaktivni protein) v plazmi in za SR (sedimentacijo eritrocitov) pri moških in pri ženskah. (1+2; str. 179)
- Glukoza se pojavi v urinu, kadar njena koncentracija v serumu preseže? (1; str. 180)
- V katere namene uporabljamo študijske modele? (5; str. 186)
- Z analizo česa ugotovimo pri otroku razpoložljivi prostor za izrast stalnih podočnikov in ličnikov? (1; str. 192)
- Kateri postopki so vključeni v načrtovanje zdravljenja? (4; str. 200)
- Zaporedje stomatološkega zdravljenja. (8; str. 202)
A je po izpitu potrebno čakat še na njegov termin za vpis v index (če seveda narediš), al kako je s tem? Letos je ta kolokvij pozno, 9.7. pa me zanima če lahk morje planiram že za isti oz. naslednji dan, al je treba počakat še par dni na rezultate in vpis v index? Hvala za odg
Če se prav spomnim, so pri nas (3 leta nazaj) rezultati viseli na oglasni deski nekaj dni po izpitu, potem pa smo indekse puščali pri tajnici Sonji v 1. nadstropju, tko da takrat direktnega kontakta s profesorjem niti ni bilo.
Pomoje greš lahko brez problema takoj na morje in potem ko se vrneš, urediš te birokratske zadeve. Samo da se ne boš potem na dopustu sekiral, če si naredil ali ne. :)