Po Krasu proti morju.
Dodano:
Še kratek video posnetek, ki ponazarja spust s kolesi s Slavnika proti morju. :D
Last modified: 2008/12/1
10 Comments:
1 Trackback or Pingback for this entry:
-
[...] in obogatil dva izdelka, ki sem ju že imel objavljena tukaj, to sta ‘zmajček’ in ’spust s kolesi’. Check it [...]
Kaj pa kaže prst?
Slavnik (1028 m) naj bi imel enega lepših razgledov v Sloveniji. Vendar sta pri zgornji fotografiji sam izvor (mobilnik) in oblačno vreme (sončni žarki so se le mestoma prebijali do nas) prispevala k precej nizki kvaliteti, kar se ločljivosti daljave tiče.
Skratka, tamle na desni se je videlo (na sliki res slabo) morje s Trstom. Prst pa kaže na ciljno destinacijo, Koper.
P.S.: Dotične kolesarske rokavice so izpred ~10 let, kar naj bi pojasnilo njihovo ubitačno barvo. :)
Hvala za razlago :).
Napiši še malo več o turi, če utegneš. Štart, cilj…
Oprosti, ampak ravno v teh dneh sem se natrpal z obveznostmi, kar samo po sebi niti ni toliko razlog, kot to, da bom med tednom spet za kratko brez interneta.
Ko utegnem, bom, če ne bo stvar takrat že neaktualna. :)
Seveda. Veliko sreče, če so te obveznosti povezane s faksom! Nikjer ne rabiš sreče tako, kot tam ;-).
Tokrat niso bile povezane s faksom, ampak tvoja zadnja poved še vseeno drži kot pribita. ;)
Kar se kolesarjenja tiče, glede na to, da smo štirje bivši sošolci (z gimnazije) podobno turo (torej ‘na morje’) že imeli za sabo, smo jo tokrat malce modificirali.
Štartali smo ‘šele’ v Novi Gorici (do tam z vlakom z Bleda) in se po stranpoteh popeljali ob meji proti Kozini. Z zemljevidom bi lažje razlagal, takole bom pa le omenil nekaj krajev: Opatje selo, Komen, Dutovlje, Sežana, Lipica. Kraški teren ponuja pestro vožnjo, saj ceste prav veselo vijugajo po vertikali gor in dol. Sledil je kratek skok v Italijo, na kosilo v bližnjo Bazovico in potem prek drugega mejnega prehoda v Kozino, kjer smo se nastanili in uživali kraške dobrote v obliki pršuta, terana in podobnih. Mmm.
Da ne bi naslednji dan prehitro zaključili s kolesarjenjem (morje ni več daleč), smo izpeljali poseben izlet na zgoraj omenjeni Slavnik. Prava psihofizična preizkušnja, I must say, borba s samim seboj. Kar interesantno. :)
Preostal je le še spust do morja, po sedaj že stari cesti preko Črnega Kala. A thrilling ride that was.
Vreme je bilo sicer preslabo za kopanje v morju, toda vseskozi ravno pravšnje za kolesarjenje (za razliko od prejšnjič, ko smo se ves čas pekli na ~35°C — no comment).
Nočitev v Kopru, naslednji dan pa počasi povratek domov, z vlakom kajpada.
Vse skupaj je izpadlo zelo všečno, sploh zaradi nadvse prijetne družbe. :)
Kam ste pa prtljago dali, vidim da ste imeli kar prazna kolesa?
Ce boste se letos kaj na primorsko hodili, let me know. :-)
Hehe, dobro opazuješ!
V Kozini, kjer smo prespali, smo pustili prtljago, da smo si olajšali vzpon na Slavnik. Potem smo jo šli iskat in se spustili proti Kopru.
Kako bo letos, pa še ne vem. Mogoče Primorska, mogoče kak drug konec Slovenije, mogoče nič. :)
Joj, kar stisne me od kopice lepih spominov, ko prebiram ta zapis.
p.s: kam gremo letos? konec koncev bi se lahko reklo, da praznujemo obletnico… :)
Če bo kakšen izlet bolj odprtega tipa, glede udeležencev mislim, pa le še men povej, k zdej sam po LJ s kolesom strašim, mislim da poznam že vsako razpoko v asfaltu na moji progi …